(1919-1940)
Po Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna gr~kata dr`ava go okupirala ju`niot del na Makedonija (34.356 km2 ili 51% od etnogeografskata teritorija na Makedonija). Mnozinstvoto `iteli od ovoj del na Makedonija bile Makedonci, a ostanatite bile Turci, Grci, Evrei i Vlasi. Makedonskiot jazik, poradi kompaktnosta na makedonskoto naselenie so istoriskata tradicija, imal status na najupotrebuvan jazik, na koj zboruvale 77% od vkupnoto naselenie.
Gr~kata dr`ava sproveduvala politika na denacionalizacija i asimilacija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Makedonskoto ime i makedonskiot jazik bile zabraneti, a nivnata upotreba najstrogo kaznuvana. Makedoncite bile imenuvani kako "Bugari", "Slavofili", "Grci" ili "domorodci".
Gr~kata dr`ava so site mo`ni sredstva (crkovno-prosvetna i dr`avna propaganda i teror) nastojuvala da go smeni etni~kiot karakter na egejskiot del na Makedonija vr{ej}i proteruvawe na Makedoncite i sproveduvaj}i kolonizacija na nemakedonsko (prete`no gr~ko) naselenie na imotite na prvite. So Nejskiot dogovor (1919) za "dobrovolna" razmena na naselenieto me|u Grcija i Bugarija, 86.000 Makedonci bile prinudeni da se iselat vo Bugarija. So Lozanskiot dogovor me|u Turcija i Grcija (1923), od egejskiot del na Makedonija bile proterani 350.000 muslimani, me|u koi i 40.000 Makedonci-muslimani. Na mestoto na proteranoto makedonsko naselenie (vkupno 126.000), vo egejskiot del na Makedonija gr~kata dr`ava kolonizirala 618.000 lica, prete`no od gr~ko poteklo. So toa ovoj del na Makedonija go zagubil svojot makedonski etni~ki karakter, a makedonskiot jazik na koj zboruvale 240.000 Makedonci dobil status na malcinski. Kako mnozinstvo Makedoncite ostanale vo Kostursko, Lerinsko i Vodensko. Vo 1926 godina Grcija donela zakon so koj makedonskite toponimi bile preimenuvani vo gr~ki.
Pod pritisok na Dru{tvoto na narodite, vo 1925 god. Grcija otpe~atila "Abecedar" za makedonskite deca, na makedonski jazik, na latinica, koj bil vedna{ zaplenet i uni{ten od vlastite.
Makedonskiot narod od egejskiot del na Makedonija $ daval silen otpor na gr~kata politika na denacionalizacija. Vo semejstvata se neguval makedonskiot govoren jazik. Del od Makedoncite se vklu~ile vo redovite na VMRO(ob.) ili vo komunisti~koto dvi`ewe, poradi {to bile zatvorani i progonuvani. Vo ovoj period bile pe~ateni i makedonski vesnici.