VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA
(1919-1941)
So podelbata na Makedonija od 1913 godina nejziniot vardarski del (so 25.713 km2 i 800.000 `iteli) vlegol vo sostavot na Kralstvoto na SHS (od 1929 god. Kralstvo Jugoslavija). Po Prvata svetska vojna srpskite vlasti sproveduvaat merki na denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod. Makedonija bila imenuvana kako "Ju`na Srbija", a Makedoncite kako "Ju`nosrbijanci". Srpskiot jazik bil voveden vo administracijata, a celoto ~inovni{tvo i sve{tenstvo bilo doveduvano odnadvor. Nacionalnite i politi~ki prava na Makedoncite bile negirani vo politi~kiot `ivot, dr`avnata slu`ba i {kolstvoto. Za najmala projavena nelojalnost sprema re`imot bile polneti zatvorite so politi~ki osudenici, osobeno so onie Makedonci koi se zalagale za avtonomija na Makedonija i za ostvaruvawe na komunisti~kite idei. Golemosrpskata politika bila sproveduvana i preku kolonizacijata na 4.200 srpski semejstva vo Makedonija, koi bile glavno prore`imski elementi. Ovaa politika bila pomagana od ogromniot administrativen, kulturno-prosveten i voeno-policiski represiven aparat. Makedonskiot jazik bil zabranet vo javnata komunikacija. Denacionalizatorskata politika bila sproveduvana i preku pe~atena propaganda i prosvetni institucii. Vo osnovnite i srednite u~ili{ta i na novootvoreniot Filozofski fakultet vo Skopje nastavata se izveduvala na srpski jazik vo duhot na golemosrpstvoto.
Vo 1925 god. vo Viena e osnovana VMRO (obedineta), koja prerasnala vo op{tonarodna nacionalna organizacija so svoi oblasni komiteti vo trite delovi na Makedonija. Programskata cel na Organizacijata bila "slobodna i nezavisna Makedonija vo nejzinite geografski granici, kako ramnopravna ~lenka na idna balkanska federacija". Organi na VMRO (ob.) bile "Makedonsko delo" i "Balkanska federacija". VMRO (ob.) pretrpela seriozni udari po masovnite provali vo vardarskiot i pirinskiot del na Makedonija. Na VII kongres na Kominternata (1935), pod vlijanie na komunisti~kite partii na Jugoslavija, Bugarija i Grcija, VMRO (ob.) e rasformirana. Poedini nejzini dejci i komunisti kako Metodija [atorov, Vasil Ivanovski, Pavel [atev i dr., osobeno se istaknale vo odbranata na posebnosta na makedonskata nacija i jazik.
Progresivnite makedonski sili razvile zna~ajna nacionalno-kulturna dejnost. Vo ovoj peiod se pojavile pove}e informativni glasila i zna~ajni avtori vo oblasta na literaturata, likovnata i muzi~kata umetnost.
Organi na VMRO (ob.) bile "Makedonsko delo" i "Balkanska federacija".
Rakovodstvoto na KPJ vo Makedonija legalno gi izdavalo glasilata "Socijalisti~ka zora" i "Na{a re~", a ilegalno "Iskra" i "Bilten".
Se pojavile poeti koi pi{uvale na makedonski jazik. Najzna~aen me|u niv e Kosta Racin, poznat po svojata zbirka "Beli mugri" (1939) so izrazena socijalna tematika i visok estetski dostrel. Kole Nedelkovski gi objavil zbirkite "M'skavici" i "Pe{ po svetot". Venko Markovski publikuval 7 stihozbirki i poemi.
Vo dramskoto tvore{tvo se istaknuvaat prvite avtori na piesi pi{uvani na makedonski jazik: Vasil Iqoski ("Begalka" i "^orbaxi Teodos"), Anton Panov ("Pe~albari"), Risto Krle ("Parite se otepuva~ka"). Se pojavile sovremenite makedonski kompozitori: Stefan Gajdov, Trajko Prokopiev, Todor Skalovski, Petar Bogdanov-Ko~ko i Toma Pro{ev. Vo likovnata umetnost osven starite makedonski zografi (D. A. Papradi{ki i \. J. Zografski), se pojavuva grupata osnovopolo`nici na sovremenoto makedonsko slikarstvo (Dimitar Avramovski Pandilov, Lazar Li~enoski, Nikola Martinovski, Vangel Koxoman i drugi).
Vo ovoj period makedonskite tvorci gi postavile temelite na sovremenata makedonska literatura, kultura i umetnost.