NACIONALNO-OSLOBODITELNOTO I REVOLUCIONERNO DVI@EWE NA MAKEDONSKIOT NAROD
(vtora polovina na XIX - po~etok na XX vek)
Vo 70-te godini od XIX vek, koga Turcija ja potresuva t.n. Isto~na kriza, makedonskite selani ja zapo~nuvaat svojata nacionalno-osloboditelna borba krevaj}i go Razlove~koto vostanie (1876) pod rakovodstvoto na Dimitrija Pop Georgiev - Berovski. Ne dobivaj}i pomo{ od strana, vostanieto bilo krvavo zadu{eno. Bidej}i golemite sili so odlukite na Berlinskiot kongres od 1878 god. ja ostavile Makedonija pod turska vlast, predviduvaj}i nejzina avtonomija po ugled na Krit (~l. 23 od Dogovorot), selanite go krevaat i Kresnenskoto vostanie (1878). Pod rakovodstvo na Berovski i pop Stojan makedonskite vostanici formirale svoja vlast na oslobodenata teritorija dol` r. Struma. Donele Ustav i pravila, vo koi se istaknuva nacionalno-osloboditelnata cel na vostanieto i se reguliraat odnosite so sosednite dr`avi. Ustavot go reguliral idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija.
Vo 90.-te godini na XIX vek se sozdale uslovi za formirawe na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO), vo istorijata poznata pod nazivite TMORO, VMORO odnosno VMRO. Organizacijata prerasnuva vo dvigatel na makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe. Revolucionernite komiteti i ~eti ja opfatile cela Makedonija. Za {ireweto i jakneweto na organizaciskata mre`a golemi zaslugi imaat Goce Del~ev, Dame Gruev, \or~e Petrov i dr. Vo nastojuvawata da gi obedini nezadovolnite narodni masi, bez razlika na nivnata nacionalna i verska pripadnost, i po pat na revolucija da izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija, MRO go kreva Ilindenskoto vostanie (1903) ~ija najgolema pridobivka e sozdavaweto na Kru{evskata Republika. Paralelno so toa, ~lenovite na MRO sorabotuvaat so socijalisti~kite dejci koi idejno vlijaat vrz niv.
Makedonskata revolucionerna organizacija zafatila dlaboki koreni kaj makedonskiot narod, koj masovno se vklu~uval vo nejzinite redovi, sesrdno ja pomagal i gi sproveduval odlukite na nejzinite revolucionerni i demokratski institucii (lokalna policija, sudstvo, humanitarni akcii i dr.). Organizacijata izgradila paralelen sistem na vlast pokraj turskata, stanuvaj}i "dr`ava vo dr`ava".
Po Ilindenskoto vostanie MRO pravi obidi da gi konsolidira svoite redovi, vo uslovi na silen teror nad makedonskoto naselenie od strana na turskite vlasti. Na Rilskiot kongres od 1905 godina se doneseni dokumenti, koi gi reafirmiraat programskite opredelbi na Organizacijata, i odluki za re{itelno sprotivstavuvawe na stranskite propagandi.
Ilindenskoto vostanie i stradawata na makedonskiot narod, naiduvaat na silen odziv vo me|unarodnata javnost i stranskiot pe~at. Razvienoto makedonofilsko dvi`ewe {to vo 1903 i 1904 ja zafatilo Velika Britanija, Francija i Italija, gi postavuva barawata za avtonomija na Makedonija, za sproveduvawe na reformite od golemite evropski sili i za postavuvawe hristijanski guverner vo Makedonija. Me|utoa, evropskata diplomatija, koja poa|ala od svoite interesi, ne pridonela za primena na reformite zadr`uvaj}i "status kvo" vo Makedonija.
Vo 1908 god. Mladoturcite, preku revolucioneren prevrat organiziran vo Makedonija, pravat obid za demokratizacija na Turskata Imperija. Makedonskiot narod zel u~estvo vo toa dvi`ewe, naprazno nadevaj}i se deka Mladoturcite }e gi ispolnat svoite vetuvawa za davawe zemja i nacionalni i politi~ki slobodi. Me|utoa, Mladoturcite ne gi ispolnile vetuvawata.
Vo 1912 god. balkanskite dr`avi formirale sojuz i izvr{ile podgotovki za izgonuvawe na turskata vlast od Balkanot.