MAKEDONIJA ZA VREME NA TURSKOTO VLADEEWE

(kraj na XIV - po~etok na XX vek)

Celi petstotini godini (1395-1912) Makedonija, vo svoite istorisko-etni~ki granici, ja delela sudbinata na prostornoto i mo}no Osmansko Carstvo, kako edno od negovite centralni balkanski podra~ja. Po porazot na zdru`enite balkanski sili kaj r. Marica (1371), me|u koi bile i makedonskite feudalci Volka{in i Ugle{a, Osmanliite prodrele i do 1395 god. ja osvoile Makedonija. Naslednikot na Volka{in, kralot Marko (1371-1395), i bra}ata Dejanovi stanale vazali. Kralot Marko gi {titel `itelite od turskite nasilstva, pa zatoa vo narodnite pesni bil opean kako golem junak.

Turskata dr`ava vo Makedonija celosno go nametnala svojot voeno-politi~ki, dr`avno-administrativen i dano~en sistem i zapo~nala so islamizacija na makedonskoto hristijansko naselenie. Ovoj proces e zabele`itelen vo XVI i XVII vek, osobeno vo Zapadna i Isto~na Makedonija. Me|utoa, islamiziranoto makedonsko naselenie so vekovi go so~uvalo svojot maj~in makedonski jazik (dene{ni Makedonci-muslimani).

Vo turskiot period Ohridskata arhiepiskopija ja so~uvala svojata samostojnost i prerasnala vo glaven nositel na makedonskata samobitnost. Ohridskite arhiepiskopi se obiduvale so pomo{ na Zapad i Rusija da pokrenat dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija i na drugite balkanski zemji od turskoto ropstvo. Poniskoto sve{tenstvo, od makedonsko poteklo, bilo odr`uva~ na kulturnite tradicii, go neguvalo narodniot jazik i gi bodrelo nacionalnite ~uvstva.

Vo periodot XV-XVIII vek Osmanskata Imperija trpela voeni porazi, poradi {to ja zasilila ekonomskata eksploatacija vrz makedonskoto naselenie. Timarsko-spahiskiot sistem po~nal da se raspa|a i da se zamenuva so ~ifligarski.

Zasilenite samovolija i anarhijata na odmetnatite feudalci, golemite danoci i korumpiranosta na lokalnite vlasti predizvikuvale nezadovolstvo i revolt kaj makedonskoto naselenie, {to se manifestiralo preku razni oblici na otpor - ajdutstvo, buni i vostanija. Najpoznati buni i vostanija od ovoj period se Prilepsko-mariovskata buna (1564-1565) i Karpo{ovoto vostanie (1689/90) koe bilo krvavo ugu{eno od turskite vlasti.

So ukinuvaweto na avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija i nejzinoto potpa|awe pod Carigradskata patrijar{ija (1767) se vlo{ile op{testvenite priliki vo Makedonija. Me|usebnite borbi me|u feudalcite predizvikale raseluvawe na makedonskite selani vo gradovite. Vo po~etokot na XIX vek se razvivaat zanaet~istvoto i trgovijata i makedonskata gra|anska klasa. Osven Solun i Bitola (glavni administrativni i ekonomski centri), se razvivaat i gradovite Serez, Kostur, Prilep, Skopje, Veles i dr. Na redovnite pana|uri lu|eto ostvaruvale kontakti so koi se razbivala dotoga{nata avtarhi~nost. Se sozdale uslovi za pogolema integracija na makedonskiot narod i za razvitok na makedonskata nacionalna svest, a vo vtorata polovina na XIX vek e povedena borba za nacionalno osloboduvawe i za sozdavawe makedonska dr`ava.

I pokraj petvekovnoto tursko vladeewe, makedonskiot narod ja so~uval i neguval svojata nacionalna samobitnost, narodniot jazik, pravoslavnata religija, folklorot, tradiciite i kulturata, a vo vtorata polovina na XIX vek povel borba za nacionalno osloboduvawe i za sozdavawe makedonska dr`ava.

Home