SREDNOVEKOVNA MAKEDONIJA
(IX-XVI vek) Od krajot na VI do sredinata na VII vek na teritorijata na Makedonija se naselile slovenskite plemiwa: Brsjaci, Strumjani, Dragoviti, Smoljani, Rinhini i Velegeziti. Zateknatoto drevnomakedonsko naselenie bilo asimilirano od pobrojnoto slovensko naselenie. Topomimite bile, isto taka, slovenizirani. Sozdadeni bile t.n. sklavinii na ~elo so plemenski voda~i, koi vo VII i VIII vek so zdru`eni sili se obiduvale da go osvojat Solun i da sozdadat srednovekovna dr`ava vo Makedonija. Kako rezultat na zgolemenata imotna diferencijacija vo Makedonija zapo~nuva da se razviva feudalniot op{testven poredok.Pod vlijanie na ranoto hristijanizirawe, a podocna kako rezultat na dejnosta na pro~uenite slovenski prosvetiteli, bra}ata sv. Kiril i Metodij i na nivnite u~enici sv. Kliment i sv. Naum, Makedonija stanuva eden od najstarite i najrazvieni centri na slovenskata pismenost so sredi{te vo gradot Ohrid.
Kako posledica od jakneweto na feudalnite odnosi se javuva nezadovolstvo kaj narodot {to kulminira so Bogomilskoto dvi`ewe protiv svetovnite i crkovnite gospodari. Bogomilstvoto se {irelo vo cela Makedonija, na Balkanot i vo Evropa.
Za vreme na re~isi poluvekovnoto vladeewe na car Samoil i na negovite naslednici vo Makedonija (969-1018), srednovekovnata makedonska dr`ava prerasnuva vo edna od najsilnite slovenski feudalni dr`avi na Balkanot so sedi{te na ostrovot Ahil (Mala Prespa) i vo Ohrid. Pod Samoilova vlast se nao|ale Makedonija (osven gradot Solun), pogolem del od Bugarija i delovi od Grcija, Ra{ka (Srbija), Bosna, Dukqa (Crna Gora) i Dalmacija.
Kon krajot na X vek Samoil se steknal so carska kruna od strana na rimskata crkva. Vo negovo vreme makedonskata crkva bila izdignata na rang na arhiepiskopija, a potoa vo patrijar{ija. Vo vtorata polovina na X vek, vo ramkite na makedonskata dr`ava, definitivno zavr{il procesot na formirawe na makedonskiot narod. Kako rezultat na sozdavaweto makedonska postojana vojska i centraliziran dr`aven aparat, oddelnite makedonski slovenski plemiwa se obedinile i bile oformeni vo eden narod.
So potpa|aweto pod vizantiska vlast (1018), Makedonija celi sedum veka ja so~uvala crkovnata avtokefalnost na svojata Ohridska arhiepiskopija. Vo tekot na XI vek vo Makedonija imalo pove}e vostanija protiv vizantiskata vlast. Najpoznati bile vostanijata na Petar Deljan (1040-1041) i na Georgi Vojteh (1073). Osven toa, feudalecot Dobromir Hrs uspeal da vospostavi vlast vo Makedonija vo periodot od 1186-1202 godina.
Po~nuvaj}i od XIII vek, delovi od teritorijata na Makedonija bile pod epirska, latinska, bugarska, nikejska (vizantiska) i srpska vlast, a kon krajot na XIV vek (1371-1395) Makedonija definitivno potpadnala pod turska vlast.