DREVNA MAKEDONIJA
(od paleolitot do ranoto srednovekovie)Teritorijata na drevna Makedonija, koja{to u{te od predistorisko vreme bila naselena od pove}e plemiwa, se prostirala na jugozapadniot del od dene{nata etno-geografska granica na Makedonija, vo centralniot del na Balkanskiot Poluostrov. Imeto "Makedon" za prvpat se spomnuva vo VIII vek pr.n.e. i toa pretstavuvalo eponim na Makedoncite. So nazivot "Makedonija" prvobitno bila opredelena oblasta severoisto~no od planinata Pind, do Prespanskoto Ezero. Od ovoj prostor makedonskite plemiwa se dvi`ele kon jugoistok sozdavaj}i go jadroto na idnata makedonska dr`ava (oblasta pome|u rekite Ludija ili Moglenica i Aksij ili Vardar).
Do sredinata na VI vek pr.n.e. avtohtonite drevnomakedonski plemiwa `iveele vo plemenski zaednici, upravuvani od svoi voda~i. Kako osnovopolo`nik na makedonskoto kralstvo Herodot go spomnuva kralot Perdika I (650-630 pr.n.e.). Vo narednite vekovi makedonskite plemiwa postepeno se obedinile vo edinstvena centralizirana dr`ava ~ij podem bil zabele`liv vo vremeto na kralot Aleksandar I Filhelen (498/495-452 pr.n.e.). Vo V vek pr.n.e. e vovedena zlatna moneta (stater), a prestolninata na kralstvoto e premestena od gradot Aige vo gradot Pela.
Kralstvoto Makedonija pod vodstvoto na Filip II (357/355-336 pr.n.e.) do`ivealo silen politi~ki i ekonomski razvitok. Na celata teritorija na Makedonija bila formirana postojana vojska (makedonska falanga), bila vovedena edinstvena moneta i bil organiziran centraliziran dr`aven aparat. So toa se sozdale uslovite za celosno oformuvawe na anti~kiot makedonski narod. Pod vodstvoto na Filip II Makedonija prerasnala vo mo}no kralstvo, vospostavuvaj}i ja svojata hegemonija na Balkanskiot Poluostrov. So pobedata kaj Hajroneja (338 pr.n.e.) Filip II ja nalo`il makedonskata hegemonija nad gr~kite polisi (Atina, Teba, Korint i dr.). Negoviot sin Aleksandar III Veliki, vo istorijata poznat kako Aleksandar Makedonski (336-323 pr.n.e.), po slavnite pobedi vo bitkite kaj Granik, Is i Gavgamela, go urnal Persiskoto Carstvo i ja pro{iril makedonskata hegemonija do Egipet i Indija, proglasuvaj}i se za car (331 pr.n.e.). Po smrtta na Aleksandar Makedonski negovoto mnogunarodnosno carstvo se raspadnalo na pove}e samostojni dr`avi (Makedonija, Trakija, Egipet, Azija i Pergamon).
Po dolgotrajnite vojni, Makedonija bila osvoena i stanala rimska provincija (148 pr.n.e.). Iako bil podlo`en na romanizirawe, anti~kiot makedonski narod gi so~uval svoite etni~ki osobenosti (obi~ai, vera i jazik).
Vo vremeto na rimskoto vladeewe makedonskata trgovija zna~itelno se razvila. Poznatiot magistralen pat "Via Egnacija" gi povrzuval gradovite Dirahion (Dra~), Lihnid (Ohrid), Herakleja Linkestis (Bitola) i Tesalonika (Solun) so prestolninata Vizantion (Konstantinopol, den. Instanbul). Vo ovoj period sestran razvoj do`iveale makedonskite gradovi Stobi, Skupi, Solun i dr.
Po podelbata na Rimskoto Carstvo na Zapadno i Isto~no Rimsko Carstvo vo 395 godina, Makedonija bila vklu~ena vo Isto~nata Rimska Imperija (Vizantija) se do prvata polovina na VII vek koga ja naselile Slovenite.